Krajinske prvine v KP Strunjan

Krajinske prvine so posamezni elementi – npr. posamezna drevesa, suhozidi, terase; ki se pojavljajo v krajini in prispevajo h krajinski pestrosti. Slednja pa po ugotovitvah številnih raziskav pomembno prispeva k biotski raznovrstnosti kulturnih krajin. V Evropi je namreč kar 50 % vrst vezanih na kulturne krajine, pri čemer imajo poseben pomen tiste, v katerih prevladujejo tradicionalne oz. ekstenzivne tehnologije obdelave. Krajinske prvine kot sestavni deli ekosistemov in krajine igrajo ključno vlogo tudi pri zagotavljanju in ohranjanju ekosistemskih storitev. Zagotavljanje ekosistemskih storitev je odvisno od stanja krajinske prvine (ohranjenosti) in njene pojavnosti v kombinaciji z drugimi prvinami.

Krajino Krajinskega parka Strunjan zaznamuje velika pestrost kategorij površinskega pokrova (kot so npr. vinogradi, oljčniki, gozd, ekstenzivni sadovnjaki itd.) in krajinskih prvin, ki se pojavljajo. Poleg mozaične kulturne krajine, ki je najbolj prepoznavna po terasiranih pobočjih, na katerih se prepletajo različne kulture, območje parka zaznamujeta dva sklopa pomembnih naravovarstvenih območij: strma obala Strunjanskega klifa na severni strani ter območje Strunjanskih solin in Stjuže na jugozahodni.

Novembra 2024 je bila zaključena naloga »Popis krajinskih prvin v KP Strunjan in vrednotenje njihovega pomena za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve«, ki so jo po naročilu in v sodelovanju z upravo parka pripravili na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Naloga je bila pripravljena z namenom, da upravljavec krajinskega parka pridobi ustrezno strokovno podlago s področja stanja krajinskih prvin ter izhodišče za vrednotenje ekosistemskih storitev v parku. Poleg popisa krajinskih prvin in njihovega vrednotenja so bili na območju krajinskega parka opisani tudi krajinski vzorci, ki ustvarjajo značaj in prispevajo k prepoznavnosti tega dela slovenske obale. Poleg mozaične kulturne krajine, ki je najbolj prepoznavna po terasiranih pobočjih, na katerih se prepletajo različne kulture, območje parka zaznamujeta dva sklopa pomembnih naravovarstvenih območij: strma obala Strunjanskega klifa na severni strani ter območje Strunjanskih solin in Stjuže na jugozahodni.

Ekosistemske storitve so materialne in nematerialne koristi, ki jih družba pridobiva od ekosistemov. Tri skupine ekosistemskih storitev: oskrbovalne, uravnalne in kulturne; so za vsako prvino ovrednotene opisno in številčno. Rezultati vrednotenja so podobni kot pri vrednotenju pomena za biotsko raznovrstnost: najvišji pomen za ekosistemske storitve imajo prvine, ki so bodisi del naravno ohranjenih obalnih območij (klif, obala), bodisi so značilni elementi tradicionalne mozaične kulturne krajine (oljčniki, ekstenzivni sadovnjaki, soline).

Biotska raznovrstnost je v nalogi obravnavana pretežno na ekosistemski ravni, kjer so na voljo podatki o pojavljanju posameznih vrst, je upoštevano tudi to. Pomen krajinskih prvin za biotsko raznovrstnost je ovrednoten opisno, za vsako prvino. Pri tem posebno vlogo igra tudi kombinacija krajinskih prvin oz. njihov kontekst pojavljanja. Ekstenzivno obdelan oljčnik na terasiranem pobočju, v katerem se pojavljajo tudi posamezna drevesa drugih vrst, obdajajo pa ga druge kategorije trajnih nasadov, tako bistveno več prispeva k biotski raznovrstnosti, kot intenzivni monokulturni oljčni nasad. Pomen posamezne prvine je odvisen od konteksta njenega pojavljanja. Za lažjo interpretacijo nam služi popis krajinskih vzorcev s seznamom značilnih prvin, ki se pojavljajo po posameznih vzorcih. Z vidika ohranjanja krajinske pestrosti in biotske raznovrstnosti, je bolj kot ohranjanje vsake posamezne prvine pomembno ohranjanja značilnega vzorca, ki ga lahko razumemo kot nekakšnega »nosilca« krajinske pestrosti in biotske raznovrstnosti. Za biotsko raznovrstnost so pomembni predvsem naravni deli obale (klif) ter morska laguna s solinami (vključeni tudi v režim Natura 2000) ter ekstenzivno obdelane kmetijske površine z mozaičnim prepletom različnih rab in krajinskih prvin (uvrščene tudi med kmetijska območja s posebnim naravovarstvenim pomenom).

Krajinske prvine, ki jih najdemo v parku pogosto nastopajo v kombinacijah, ki skupaj z ostalimi značilnostmi krajine (predvsem reliefom in površinskim pokrovom) ustvarjajo značilne krajinske vzorce. Na območju Krajinskega parka Strunjan smo prepoznali šest krajinskih vzorcev z značilnimi kombinacijami krajinskih prvin:

Ohranjanje krajinskih prvin, predvsem pa ohranjanje njihovih značilnih kombinacij – krajinskih vzorcev, je ključno tako za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot tudi ekosistemskih storitev, poudarjeno identitete in prepoznavnosti območja.