Kolektivna znamka

Kolektivna znamka »Krajinski park Strunjan« potrjuje, da prehrambni in kmetijsko-predelovalni proizvodi ter gostinske in turistične storitve z območja Krajinskega parka Strunjan najmanj minimalno izpolnjujejo predpisane zaželene lastnosti, in jim kot oznaka za višjo kakovost podeljuje dodano vrednost.

Poleg združevanja proizvajalcev in ponudnikov visoko kvalitetnih izdelkov in storitev na območju Krajinskega parka Strunjan je cilj zavarovanja blaga in storitev s kolektivno znamko zlasti zagotoviti razpoznavnost parka ter doseči čim višjo stopnjo nadzora nad storitvami ter načinom pridelave in/ali predelave blaga znotraj njegovih meja, ki bi zagotavljal zmanjšanje vplivov in posegov v okolje in s tem najvišjo raven njegovega varstva.

Kolektivna znamka je namreč znak zaupanja, jamstvo za kakovost ter oznaka za sonaravno poreklo. Proizvajalci in ponudniki, ki so pridobili pravico do uporabe kolektivne znamke, z njo zagotavljajo, da izvajanje njihovih storitev oziroma pridelava ali predelava njihovih izdelkov ter priprava za trg delujejo na naravno okolje kar najmanj invazivno.

Imetnik kolektivne znamke je Javni zavod Krajinski park Strunjan, ki zainteresiranim pridelovalcem, predelovalcem in ostalim ponudnikom storitev v parku lahko podeli enoletno pravico do njene uporabe. Znamka je bila registrirana v letu 2010 ob finančni pomoči Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) preko 4. razvojne osi (pristop LEADER), ta del projekta pa je bil uresničen v okviru Lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja (LAS Istre).

Projekt kolektivne znamke še ni zaključen. Zaenkrat so urejene pravne in organizacijske podlage za podeljevanje pravice do uporabe znamke pridelovalcem kakijev in artičok ter oljkarjem, kmalu se bo ta razširila na gojitelje klapavic, v prihodnosti pa še na ponudnike drugih kmetijskih pridelkov in proizvodov ter na ponudnike storitev, na primer gostinskih in turističnih.

Pravica do uporabe kolektivne znamke Krajinski park Strunjan

Pogoji za pridobitev

Pravico do uporabe lahko pridobijo tisti kmetijski pridelovalci in proizvajalci oljčnega olja, ki:

  • pridelke pridelujejo na območju Krajinskega parka Strunjan,
  • pridelke pridelujejo na integriran ali ekološki način,
  • vse na novo zgrajene ali obnovljene podporne zidove gradijo kot suhozid oziroma v primeru betonske izvedbe v videzu suhozida, tj. obloženega z lokalnim kamnom ter nefugiranega, in
  • delujejo v skladu z namensko rabo zemljišč ter zakonskimi predpisi s področja urejanja prostora in gradnje objektov.

Za proizvajalce oljčnega olja poleg zgoraj navedenih splošnih pogojev velja še, da lahko pravico do rabe kolektivne znamke pridobijo izključno proizvajalci ekstra deviškega oljčnega olja.

Po dvoletnem uvajalnem obdobju bodo dodane še zahteve glede deleža mejic (vegetacijskih pasov grmovnic in dreves) na kmetijskih zemljiščih in omejevanja rasti oziroma odstranjevanja invazivnih tujerodnih vrst na vseh zemljiščih, ki so v lasti ali upravljanju upravičenca do uporabe kolektivne znamke.

Vsi prosilci za pridobitev pravice do uporabe kolektivne znamke morajo na naslov zavoda poslati izpolnjene prijavne obrazce (gl. spodaj) z vsemi zahtevanimi prilogami.

Prijavni obrazci

Interesenti za kolektivno znamko, ki so pravico do uporabe pridobili že v preteklih letih in pri katerih ni prišlo do sprememb glede lastništva ali najema/zakupa kmetijskih zemljišč, izpolnijo obrazec »Prošnja za podaljšanje pravice do uporabe kolektivne znamke«.

Interesenti, ki prvič prosijo za pravico do uporabe znamke, in tisti, pri katerih je v času od zadnje prijave prišlo do sprememb glede lastništva ali najema/zakupa kmetijskih zemljišč, izpolnijo obrazec, ki bo objavljen skupaj s pozivom.

Vsi interesenti za kolektivno znamko, ki želijo, da jih v bodoče preko elektronske pošte obveščamo o pozivih za oddajo vlog, naj nam to sporočijo na naslov: info@parkstrunjan.si

Podeljevanje in uporaba

O izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do uporabe kolektivne znamke, skladno s pravilniki, odloča strokovna komisija na podlagi prijavnega obrazca, njegovih prilog in ogleda na terenu.

Glede na način pridelave razlikujemo med dvema izvedbama etikete, ki jo upravičenci do uporabe kolektivne znamke nalepijo na embalažo s svojimi pridelki: rumeno za integrirano in zeleno za ekološko pridelavo.

Poleg etiket morajo upravičenci pri prodaji na vidnem mestu izpostaviti tudi veljaven certifikat o integrirani oziroma ekološki pridelavi.