Morje

Krajinski park Strunjan je edino širše zavarovano območje v Sloveniji, ki obsega tudi morje; vključuje namreč dvestometrski pas obalnega morja (zaščitenega tudi v sklopu Naravnega rezervata Strunjan) ter celoten Strunjanski zaliv do Pacuga.

Strunjansko morje

Različni tipi morskega dna in razmere za življenje v posameznih morskih pasovih ustvarjajo kolaž življenjskih okolij z živahnim živalskim in rastlinskim svetom. Morski del Naravnega rezervata Strunjan je tako poleg naravnega spomenika Rt Madona na skrajnem delu piranskega polotoka biotsko najpestrejše območje slovenskega morja.

Obala, morski pasovi in morsko dno

Flišne kamnine, ki se krušijo s klifa v morje, niso vse enako obstojne. Drobir peščenjaka se zaradi delovanja morja zaobli v prodnike in tvori značilno kamnito obalo, lapor kmalu razpade in predstavlja enega glavnih »krivcev« za muljasto dno, ponekod na obrežju in v plitvejših delih morja pa lahko srečamo osamljene balvane, nastale iz debelejših plasti apnenca.

Na območju parka najdemo skoraj vse tipe dna, ki so značilni za slovensko obalo – izjema je le apnenčasto dno, ki je v manjšem delu prisotno v Izoli.

Na trdnem morskem dnu živijo organizmi, ki za svojo rast potrebujejo čvrsto podlago. Kamnita tla so večinoma prekrita z algami in spužvami, večji kamni in skale pa služijo za skrivališče večjim ribam in rakom.

Na mehkem peščenem in muljastem dnu je v plitvejših predelih dovolj svetlobe, da se lahko razvijejo obsežni podmorski travniki, ki nudijo zavetje številnim živalskim vrstam, v nekoliko večjih globinah, kjer je osvetljenost slabša, pa se življenje večinoma preseli v notranjost podlage, zaradi česar dejejo tla lažen vtis opustelosti.

Pršni pas

Pas obrežja, kamor zaradi loma valov pršijo kapljice morske vode, imenujemo pršni pas. Življenje je tukaj zelo ekstremno zaradi visoke slanosti tal in velikih temperaturnih razlik.

  • Morski koprc (Crithmum maritimum) je prava slanuša, ki uspeva v pršnem pasu na slanih tleh.
  • Breženka (Littorina neritoides) je majhen morski polž, ki določa skrajno mejo pršnega pasu. Na suhem se skrije v hišico, ki jo tesno zapre z roženastim pokrovčkom. Tako lahko zdrži tudi po več mesecev.

Bibavični pas

Ritem življenja v pasu bibavice določata plima in oseka. Tu živijo morske živali, ki obdobje oseke preživijo na suhem, kjer so izpostavljene močnemu soncu, izsuševanju, vetru in dežju.

  • Nizki morski želodek (Chthamalus depressus) ima oklep, s katerim se v času oseke zaščiti pred izsušitvijo in sončno pripeko. Ko ga v času plime oblije morje, iz oklepa pomoli vitičaste noge, s katerimi lovi v vodi plavajoče delce hrane.
  • Bračič (Fucus virsoides) je rjava alga, pritrjena na skale in prekrita s sluzjo, ki algo med oseko varuje pred izsušitvijo. Je endemit, saj živi samo v Jadranskem morju. V Slovenskem morju se zaenkrat več ne pojavlja.
  • Sredozemski vranjek (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) spada v družino kormoranov. Je odličen plavalec, saj se za prehranjevanje potaplja do 80 m globoko. V slovenskem morju letuje od pozne pomladi do jeseni več kot 1500 osebkov, kar predstavlja 11 % celotne svetovne populacije te podvrste. V Sloveniji je vranjek zavarovana vrsta ptice.

Pravi obalni pas

Ko se spustimo v pravi obalni pas, ki je vedno pod vodo, postane življenje bolj pestro. Živali in rastline, ki ga naseljujejo, so pravi morski organizmi in ne morejo preživeti na suhem niti krajših obdobij.

Na kamnitem dnu

Značilno podvodno pokrajino trdnega dna, ki je dobro osvetljeno, prekrivajo različne vrste alg, med njimi zelene alge iz rodu Codium, pavja pahljačka in morski dežnički. Rjava alga iz rodu Cystoseira lahko ustvari prave podvodne gozdičke, ki omogočajo naselitev številnim organizmom, predvsem golim polžem, spužvam, morskim ježkom, med ribami pa zlasti babicam, glavačem in šparom.
Orjaški skalni bloki, ki so posebnost Krajinskega parka Strunjan, so s svojimi številnimi votlinami, rovi in špranjami, skrivališča velikih rib, kot so kaval, vrana in ugor, med raki pa navadne volnate rakovice in malega morskega pajka. Posebej zanimiva prebivalka trdnega dna je kamena korala, ki v Sredozemskem morju tvori koralne grebene.

  • Morski datelj (Lithophaga lithophaga) je školjka, ki je ni mogoče gojiti. Raste izredno počasi, saj v 3 do 5 letih ne zraste za več kot centimeter. Naseljuje skale, v katere z izločanjem kisline in z nogo vrta luknje. Nabiralci datljev povzročajo izredno škodo morskemu okolju, saj za nabiranje školjk uporabljajo zelo uničujoče metode, tudi razstrelivo. S tem ne ogrožajo le morskega datlja, temveč tudi številne populacije morskih organizmov, ki jim rovi v skalah nudijo zatočišče, hrano in prostor za razmnoževanje.
  • Cistozira (Cystoseira barbata) je rjava alga, ki tvori podmorske sestoje do pol metra visokih grmičkov, v katerih svoje domovanje najdejo obrežne ribe. Na območju Naravnega rezervata Strunjan je habitatni tip z rjavo algo cistoziro (Cystoseira sp.) dobro zastopan in ohranjen. Prepoznan je kot tip življenjskega prostora s pestro vrstno sestavo, ki je v Sredozemlju ogrožen.
  • Knez (Coris julis) je termofilna riba, ki se je zaradi višanja temperatur morja iz južnejših delov Jadrana postopoma selila višje, vse do slovenskega morja.
  • Spužva žveplenjača (Aplysina aerophoba) je s svojo živo rumeno barvo ena od najznačilnejših predstavnic spužev v našem morju.
  • Sredozemska kamena korala (Cladocora caespitosa) je živalska vrsta, ki tvori koralne grebene zmernega pasu. Temperaturni ekstremi v našem morju so v letih 2011 in 2012 povzročili njihovo odmiranje (t. i. bledenje koral). Znano je, da so na podnebne spremembe še posebej občutljive tiste vrste, ki so že sicer ogrožene zaradi sidranja, onesnaženja in zakisanja morja ter zato vse bolj redke.

Na travniku

Kvaliteto našega morja dokazujejo tudi morski travniki, ki veljajo za pokazatelje njegove čistosti. Čeprav kot plavalci navadno nismo navdušeni nad plavajočimi trakastimi listi morske trave, gre pri tem za popolnoma naraven pojav, podoben tistemu, ki ga srečamo v jesenskem gozdu, ko drevesom odpadajo listi.

Cvetnice Krajinskega parka Strunjan – kolenčasta cimodoceja, mala morska trava in prava morska trava – zaraščajo plitvo peščeno dno in tvorijo podvodne travnike. Pojavljajo se le do globine 8 metrov, saj globlje ne dobijo dovolj svetlobe, potrebne za fotosintezo. Med morsko travo prebivajo morski konjički, ribje mladice, črvi cevkarji, sipe, hobotnice, belobodičasti morski ježki, morske kumare in školjke ladinke, pa tudi največja sredozemska školjka leščur.

  • Veliki leščur (Pinna nobilis) je največja mediteranska morska školjka, ki lahko zraste do 120 cm v dolžino. Ker je s šilastim delom trdno zasidran v mehko morsko dno, služi tudi kot opora različnim vrstam nevretenčarjev in algam, pogosto pa se v njem skriva leščurjeva stražna rakovica (Pinnotheres pinnotheres). Leščur je endemit Sredozemlja in v slovenskem morju zaščitena vrsta, saj je ogrožen zaradi sidranja in onesnaževanja okolja ter neozaveščenosti ljudi, ki ga nabirajo zaradi želje po spominku.
  • Kolenčasta cimodoceja (Cymodocea nodosa) je najpogostejša izmed treh vrst morskih trav, ki jih najdemo v parku. Trave oskrbujejo morje s kisikom in predstavljajo pomemben življenjski prostor številnim živalskim vrstam.
  • Spalancanijev cevkar (Sabella spallanzanii) je črv, ki se skriva v apnenčasti cevki, iz katere moli le pisane škrge, ki jih ob nevarnosti skrije ali celo odvrže.
  • Dolgonosi morski konjiček (Hippocampus guttulatus) je riba z značilno pokončno obliko in tako kot kratkonosi morski konjiček (Hippocampus hippocampus) ogrožena vrsta predvsem zaradi prodaje posušenih osebkov kot turističnih spominkov.
  • Črnik (Chromis chromis) je edina jadranska koralna ribica.

Na muljastem dnu

V slovenskem morju je najbolj pogosto muljasto dno. Na tem navidezno skromnem območju lahko opazimo veliko živali, ki po podlagi lezejo ali se vanjo vkopljejo in ukoreninijo, denimo kačjerepe, plaščarje, morske zvezde, ježke in vetrnice. Da je tudi tu prisotno življenje, nakazujejo luknje v blatnem dnu, v katerih prebivajo rakci in školjke. Ogroženost organizmov v muljasti podlagi je velika, saj tako dno omogoča ribolov z različnimi ribolovnimi orodji.

  • Rak samotar (Paguristes oculatus) se obda z različnimi vrstami alg in vetrnic, ki ga varujejo in obenem dobivajo hrano od njega. Korist je obojestranska in temu pojavu pravimo simbioza.
  • Kačjerepi (Ophiuroidea) spadajo v družino iglokožcev. Po obliki so podobni morskim zvezdam, le da so pri kačjerepih kraki ostro ločeni.
  • Želva kareta (Caretta caretta), ki je redna obiskovalka našega morja, spada med zelo ogrožene sredozemske vrste. Pri nas se jih v ribiške mreže ujame več deset na leto, od katerih se večina utopi. Želve poleg mrež ogrožajo tudi plovila na motorni pogon in degradacija morskega okolja.

Nekaj povezav z zanimivimi informacijami o morju, ki jih priporočamo:

Oceanografska boja Vida
Podvodna kamera, ki prikazuje trenutno stanje podvodnega sveta na zavarovanem območju Naravnega spomenika Rt Madona
Kratek film z naslovom Med morjem in kopnim
Akvarij Piran

icon
icon
icon
icon
icon