Svet Evrope je 20. oktober razglasil za mednarodni dan krajine. Kakovostna krajina je dragocen potencial prostora, ki lahko močno prispeva k razvoju družbe in konkurenčnega gospodarstva. Krajine so vsakdanji življenjski prostor ljudi, so pomemben del človekovega okolja in kot take zvišujejo kakovost življenja. V njih se prepletajo naravne in kulturne vrednote ter izpričujejo način življenja preteklih rodov, krepijo prepoznavnost prostora in nacionalno identiteto. Na pobudo Odbora ministrov Sveta Evrope je bila leta 2000 v Firencah v Italiji sprejeta Evropska konvencija o krajini, ki je mednarodni sporazum o varstvu, upravljanju in o načrtovanju krajin ter o ozaveščanju javnosti o pomenu krajin.
Namen konvencije je zasnovati temeljni okvir za zaščito krajinskih vrednot, in ohranitev krajinske dediščine v celotni Evropi. V konvenciji izraz »krajina« pomeni območje, kot ga zaznavajo ljudje in katerega značilnosti so plod delovanja in medsebojnega vplivanja naravnih in/ali človeških dejavnikov. Konvencija podaja temeljne usmeritve za področje krajine, ki jih morajo države podpisnice pri razvojnih politikah, strategijah, programih in pri mednarodnem sodelovanju, upoštevati. Evropsko konvencijo o krajini je podpisalo že 40 držav in od tega 38 tudi ratificiralo. Slovenija je konvencijo podpisala marca 2001, ratificirala julija 2003. S podpisom in ratifikacijo konvencije je Slovenija jasno izrazila namero, da bo v svoji nacionalni politiki pripisala velik pomen vprašanjem krajine ter krajinsko dimenzijo z vso resnostjo upoštevala tako na področju razvoja kot varstva.
Na 19. srečanju Sveta Evrope za implementacijo Evropske konvencije o krajini (5. do 6. 9. 2017), ki je potekalo v Brnu, v Češki Republiki so se predstavniki držav podpisnic Evropske konvencije o krajini strinjali, da je krajina pomembna za kakovost življenja in zato vabimo strokovno javnost, lokalne skupnosti in vse posameznike k praznovanju prvega mednarodnega dneva krajine. Ob tej priložnosti je Svet Evrope izdal tudi posebno zloženko.