Pod okriljem Združenih narodov v obdobju 2021 – 2030 poteka Dekada znanosti za trajnostni razvoj oceanov. Z namenom ozaveščanja javnosti o pomembnosti morskih ekosistemov je nastala ozaveščevalna kampanja, kjer so na kratko predstavljene zanimivosti o morju in biotski pestrosti v njem. Pomen morskih ekosistemov za človeka in kakovost njegovega življenja na Zemlji je pogosto spregledana. Z vami smo pred kratkim delili prvi del predstavitvenih fotografij in zanimivosti o oceanih in morju, sedaj pa vam predstavljamo drugi del predstavitvene kampanje, ki se nanaša na morske travnike – pomembne, a pogosto spregledane habitate.
Več o dekadi oceanov si lahko preberete na sledeči povezavi:
https://www.oceandecade.org/
Morski travniki predstavljajo pomemben habitat mnogim vrstam, kot so številne vrste morskih nevretenčarjev, rib in morskih ptic. Za mnoge vrste rib so morski travniki ključni habitat, saj mladicam v času odraščanja omogočajo zavetje in prostor za prehranjevanje. Le 2,5 hektarjev morskih travnikov lahko podpira več kot 80.000 rib, kar pomeni, da so ribam takšna območja ena najpomembnejših habitatov. To prinaša dobrobit tudi ljudem, saj posledično morski travniki podpirajo kar 20% svetovnega ribištva.
Morski travniki ne zagotavljajo življenja le posameznim vrstam, temveč podpirajo in sodelujejo z drugimi morskimi ekosistemi, kot so koralni grebeni in mangrove. Ravno vzajemno delovanje ekosistemov omogoča zdravo delovanje oceanov.
Gozdovi mangrov, ki se nahajajo na obalnih predelih, filtrirajo onesnaževala s kopnega in s tem blažijo bremenitev morske vode s škodljivimi snovmi. Delujejo tudi kot vzgojna območja za ribje mladice. Od mangrov proti odprtem morju sledijo morski travniki, ki še nadaljnjo očistijo vodo in nudijo zavetišče mladim ribam. So puferska cona in povezovalno območje med obalnimi ekosistemi in koralnimi grebeni. Koralni grebeni pa so ključni habitati obalnih morja, saj podpirajo kar 25% vsega morskega življenja.
Morski travniki so domovanje številnim vrstam z IUCN rdečega seznama ogroženih vrst, med drugim dugongom, morskim konjičkom in želvam orjaškim črepaham. Nekatere izmed teh vrst se neposredno pasejo na morskih travnikih, druge prevzamejo hranila takšnih habitatov na posredne načine. Tako se na primer velika pliskavka prehranjuje z organizmi, živečimi v morskih travnikih, kot so raki in lignji. Filtratorske organizme, kot so spužve, prav tako najdemo ob morskih travnikih, saj se tam nahajajo velike količine detrita in odmrlega rastlinskega materiala, ki se nabira ob razkroju morske vegetacije.
Ste vedeli, da morski travniki ščitijo obalo pred erozijo?
Valovanje, ki nastaja z nevihtami in morskimi tokovi, se ob prečkanju morskih travnikov oslabi in doseže obalo z manjšo intenziteto. Močna valovanja na morskih travnikih le redko povzročajo opustošenja, morske trave imajo namreč močne koreninske sisteme, ki so razraščeni tako vertikalno kot horizontalno v morskem dnu.
Morski travniki so pomembni ekosistemi za priobalne skupnosti, zagotavljajo namreč hranila za skoraj 3 milijarde ljudi. Predstavljajo 50% beljakovin živalskega izvora v prehrani več kot 400 milijonom ljudi v državah v razvoju.
Morski travniki podpirajo 20% svetovnega ribištva in predstavljajo pomemben vir hrane prebivalcem priobalnih delov sveta. Na območju Florida Keys je ulov vrst, ki so vezane na morske travnike, v letu 2010 doprinesel skoraj 14 milijonov dolarjev. Gre za vrste kot so črna skalna rakovica, rarog, kozice, hlastači in sinje plavajoče rakovice.
Čistejša voda je eden izmed razlogov, da se morski organizmi zadržujejo na predelih morskih travnikov. Morske trave zadržijo fine sedimente in plavajoče delce v vodi, česar rezultat je čistejši vodni stolpec. Po drugi strani je mehko dno brez morskih trav bolj pod vplivom tokov in valovanja, kar dviguje sediment in vpliva na kakovost vode tako za morske organizme, kot za človeške aktivnosti oziroma rekreacijo.
