Izlov modre rakovice v Krajinskem parku Strunjan se nadaljuje. V dveh in pol mesecih je bilo izlovljenih 278 osebkov. Med njimi je bilo več samic, ki so na trebuhu nosile jajca, kar dokazuje da se vrsta tu tudi razmnožuje. Čeprav uradno še ni uvrščena na seznam tujerodnih invazivnih vrst Evropske Unije, so številne študije iz različnih delov Sredozemlja povezale njeno prisotnost z izginjanjem nekaterih domorodnih vrst. Modra rakovica (Callinectes sapidus) je v Sredozemlje prišla iz ameriškega severnega Atlantika, način vnosa pa ni povsem znan. Najbolj sprejeta je domneva, da so njena jajčeca pripotovala z balastnimi vodami tovornih ladij. Njene karakteristike so izjemna prilagodljivost in sposobnost uspevanja tudi v slabih pogojih (npr. območja z visoko stopnjo onesnaženosti), velika reproduktivna sposobnost (samice imajo med 750.000 in 8.000.000 jajčec) in agresivnost pri boju za prostor in plenjenju. Prvi zapisi o njenem pojavljanju v Jadranu segajo v daljno leto 1949, v Sloveniji pa je bila prvič dokumentirana v letu 2019. V Krajinskem parku smo jo prvič opazili v letu 2023, v letu 2024 pa so podatki izlova pokazali, da je prisotnih že stotine primerkov te vrste. Vpliv modre rakovice na ekosisteme v Krajinskem parku Strunjan še ni raziskan, lahko pa bi prišlo do sprememb v prehranjevalnem spletu in izginjanja nekaterih domorodnih vrst, predvsem obrežne rakovice (Carcinus aestuarii).
Samec modre rakovice.
Samica modre rakovice z jajčeci na trebuhu.
Modra rakovica v naravnem okolju.