V slovenskem jeziku poznamo kar nekaj frazemov s sršeni, ki nosijo relativno negativne konotacije. Imeti sršene v riti, hud kot sršen, razdražen kot sršen, zaiti med sršene. Vse vzbujajo nelagodje, ker sršeni pikajo in to boli, zelo. Kljub temu, da pik našega avtohtonega sršena boli in je zanj nekoč veljalo, da trije piki ubijejo odraslo osebo, sedem pa konja, danes vemo, da temu ni tako in da sršenji pik ni nič bolj strupen od osjega, prav tako tudi piki azijskega sršena niso nič bolj strupeni. Ljudje so azijske sršene (vespa velutina) zamešali z orjaškim azijskim sršenom (vespa mandarina), ki pa so bistveno bolj strupeni in zato nevarni tudi ljudem.
Na prvem tiru proti Sloveniji prihaja azijski sršen. Latinsko ime izpostavi njegovo prepoznavno lastnost (Vespa velutina), saj je edini, ki ima žametno telo (it. Velluto – žamet). Od avtohtonega sršena ga ločimo ga po tem, da ima konice nog oranžne barve, na glavi in zadku pa prevladuje črna barva. Oranžen je le frontalni del glave in četrti člen zadka. Na prvem členu pa izstopa rumena proga (glej prilogo).
Leta 2016 so ga zasledili v Italiji nedaleč od Padove, kar pomeni le nekaj več kot 100 km zračne linije od nas. Naši čebelarji imajo že tako ogromne težave z ohranjanjem čebeljih populacij zaradi pesticidov, raznih parazitov itd. S prihodom azijskega sršena pa bi čebele dobile še enega sovražnika. Sršeni na splošno plenijo čebele in v Franciji so opazili, da je plenjenje čebel s strani azijskega sršena agresivnejše, kot pri evropskem (vespa crabo). Čebelam sledijo v panj, jih paralizirajo in nato razkosajo ter z njimi nahranijo ličinke.
Dodatnih nevarnosti, ki bi ogrožala naše čebele si resnično ne želimo in upamo, da bomo lahko zamejili prihod sršenov.
Priloga vir: https://www.tujerodne-vrste.info/vrste/azijski-srsen/