Danes obeležujemo svetovni dan mokrišč, ki letos poteka pod sloganom “Wetlands Action for People and Nature«. Posvečamo ga njihovemu boljšemu poznavanju v naši okolici, saj le tako lahko razumemo njihovo pomembno vlogo za ljudi in naravo. Prvič po 25 letih mednarodnega obeleževanja dneva mokrišč ta poteka pod okriljem mednarodnih dni Organizacije združenih narodov (OZN).
KAJ SO ? Mokrišča so območja, kjer življenjski utrip narekuje voda. Voda se lahko pojavlja tako na površini kot pod površjem. V Sloveniji so mokrišča zelo raznovrstna, in sicer so to jezera, barja, soline, ribniki, reke, močvirja, izviri, vodne kraške jame in druga vodna telesa.
ZAKAJ SO POMEMBNA? Mokrišča so naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico. To so naravne spužve, ki v sušnih obdobjih sproščajo shranjeno vodo in skrajšajo obdobje suše ter zmanjšujejo možnosti poplav v času večjih količin padavin in visokih vodostajev. Na ta način tudi pozitivno prispevajo k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. So tudi pomemben dejavnik pri kroženju vode in kemičnih snovi v naravi.
DELAJO ZA NARAVO IN LJUDI Mokrišča so naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Več kot 40 odstotkov rastlinskih in živalskih vrst živi ali se razmnožuje v mokriščih, zato jim rečemo tudi zibelka biotske raznovrstnosti. So pomembno življenjsko okolje za ribe, dvoživke in plazilce ter ptice, ki si najdejo tukaj svoj dom ali pa postanek na selitvenih poteh. Na tisoče rastlinskih vrst domuje v mokriščih. Mnoge endemične vrste so odvisne od posebnih življenjskih okolij in so vezane na specifična mokrišča.
Številna mokrišča v Sloveniji so del evropskega naravovarstvenega omrežja Natura 2000 in sodijo med zavarovana območja, ki predstavljajo velik magnet za obiskovanje narave in turizem. Med njimi so naravni rezervat Zelenci, ki predstavlja eno najbolj obiskanih mokrišč alpskega dela Slovenije, Lovrenško barje na Pohorju, Cerkniško jezero, Škocjanske jame, naravna rezervata Škocjanski zatok in Ormoške lagune, Ljubljansko barje, šotna barja na Pokljuki v Triglavskem narodnem parku, Pivška presihajoča jezera ter Sečoveljske soline, Strunjanske soline z laguno Stjuža v Krajinskem parku Strunjan in naravni rezervat Škocjanski zatok. Slednje predstavljajo slana mokrišča v Sloveniji.
VODNE PTICE NA MOKRIŠČIH, ZAKAJ JIH NE HRANIMO? Ptice so se na življenje v mokriščih oz. na posamezna življenjska okolja ustrezno prilagodile. Tukaj najdejo dovolj hrane same. Če je ne bi, bi odšle drugam. Kruh oziroma naša malica jim lahko naredi več škode kot koristi. Labodi, ki jih ljudje najraje hranijo, se na primer hranijo z vodnim rastlinjem. Uživanje kruha pticam povzroča prebavne težave, pri mladih pticah pa lahko privede do nepravilnega razvoja okostja. Zaradi plesnivega kruha se ptice lahko celo zastrupijo. Onesnažuje se tudi voda, življenjsko okolje številnih rib, ptic in drugih živali.
