Preglej vse novice

NAVADNA JAGODIČNICA (Arbutus unedo L.)

10. Jul 2017

Izdaja priložnostnih znamk Pošte Slovenije se je tudi letos dotaknila Krajinskega parka Strunjan, kjer ima zaradi bližine morja in tople lege prav tu, na robu klifa, navadna jagodičnica verjetno najsevernejše rastišče v Sredozemlju.

Letošnja skupna tema znamk zveze mediteranskih držav (Euromed Postal)  so drevesa. Slovenska znamka, ki je izšla danes, predstavlja navadno jagodičnico. Prof. dr Robert Brus je za Pošto Slovenije zapisal: V slovenski flori do tedaj neznano, v toplejših delih Sredozemlja pa precej pogostejšo drevesno vrsto so pri nas v naravi prvič našli šele leta 1971 na robu rta Ronek nad Zalivom sv. Križa pri Strunjanu. Nahajališče je še danes edino znano v Sloveniji in verjetno najsevernejše v vsem Sredozemlju. Majhno populacijo, ki se je tja morda naselila šele v poledenodobnem obdobju in danes raste na robu svojega naravnega areala, upravičeno obravnavamo kot ogroženo.

Navadno jagodičnico vse leto prepoznamo po vednozelenih listih, pozno jeseni pa po istočasnem cvetenju belkastih vrčastih cvetov in zorenju jagodam podobnih plodov z bradavičasto površino. Mnogi jo imajo za najlepšo rastlino sredozemske makije, zaradi česar jo sadijo tudi za okras. Je pionirska vrsta s pomembno varovalno vlogo, saj po požaru ali po tem, ko smo rastlino posekali, iz panja in korenin hitro spet odženejo novi poganjki.

Užitni plodovi so sladko kiselkasti, bogati z vitaminom C in prav prijetnega okusa, vendar presni v večjih količinah lahko povzročijo rahlo omotico. To naj bi povzročal sladkor, ki se v zrelih plodovih delno spreminja v alkohol manitol. Na to lastnost v latinskem imenu opozarja izraz unedo, ki prihaja iz Plinijevega izraza »unum tantum edo«, kar pomeni pojej samo enega.