Po enomesečni praksi v našem zavodu se je Gaja odpravila po nove delovne izkušnje na Malto, v zavarovano območje Majjistral Nature and History Park. Kljub naravnim podobnostim s strunjanskim parkom, so razlike na področju varstva narave očitne, kar si lahko preberete v njenem prispevku…
Počasi, počasneje, naj počasneje, MALTA!
Lep topel, spomladanski pozdrav iz Malte (sredi februarja je bilo tukaj že okoli 20°C !).
Najprej mogoče o tem, kako sem se sploh znašla tukaj? Sem študentka Biodiverzitete, na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru. Za tekoče študijsko leto sem se odločila, da se bom malce odpočila od knjig in ga izkoristila za nova doživetja in nova praktična znanja in vpisala absolventski staž. Lansko poletje sem čisto po slučaju zasledila razpis na projekt Enhancement of Students’ Employability II., v okviru programa Erasmus +, ki ga vodi Zavod za novodobno izobraževanje iz Maribora. Seveda so se mi oči zasvetile kakor majhnemu otroku! Po uspešni prijavi, so se pričele aktivnosti, v glavnem pa projekt predvideva opravljanje prakse v slovenskem in tujem podjetju.
Tako, sem se uspešno dogovorila za opravljanje prakse najprej v Krajinskem parku Strunjan, trenutno pa sem na Malti, kjer nadaljujem s prasko v Majjistral Nature and History Park-u.
Skratka… ker sem po izobrazbi (za enkrat še bodoča) varstvena biologinja, seveda v delu izjemno uživam in veliko pozornosti posvečam naravovarstvenim aktivnostim: načrtu upravljanja zavarovanega območja, območju posebne vrednosti, aktivnostim za vzdrževanje in zaščito zavarovanih območij ter predvsem stališču do narave iz strani upravljalcev, okoliških prebivalcev in obiskovalcev.
Malta je zelo majhna otoška državica. Ko prispeš na otok, je prvo kar lahko opaziš to, da tukaj skoraj ni dreves (vsaj v takem pomenu, kot jih poznamo Slovenci), da otok na veliko prerašča opuncija, da so ljudje zelo prijazni ampak v večini ne poznajo pomena besede »točnost« in kjer se v osem urnem delavniku, efektivno dela mogoče tri do štiri ure. V Malto si zaljubljen ali pa jo sovražiš, neke vmesne poti navadno ni. No zame je bila ljubezen na prvi pogled.
Skratka, Majjistral Nature in History Park, kjer opravljam drugi del prakse, se nahaja na severozahodnem delu otoka. Turistom je kraj bolj poznan kot Golden bay, zaradi čudovite peščene plaže, ki se nahaja vmes drugače zelo strmih klifov. Panoramo pa tako »kvari« silhueta velikega hotela. Območje parka je bilo v preteklosti namenjeno golf igrišču, a so si potem vodilni premislili – menda zaradi tega, ker Malta ni destinacija bogatih turistov (?! – hvalabogu!). Tako je območje postalo zavarovano območje, ki sedaj velja za najstarejše kot tako na Malti. Park je dom številnim vrstam rastlin in živali, med katerimi lahko najdemo tudi endemične vrste. Pokrajina je zelo pestra in na majhnem koščku lahko opazuješ zelo različne habitate.
Ko se prvič sprehodiš po parku hitro spoznaš kakšen je odnos obiskovalcev in pa tudi oblasti, do zavarovanih območij. Park prekrivajo smeti, ki jih obiskovalci puščajo za seboj in ni potrebno biti zelo pozoren, da opaziš veliko degradacijo tal zaradi nekontroliranega prometa. Prav tako se z lahkoto najdejo lovišča za ptice – namreč na Malti je v določenem delu leta dovoljen lov na ptice. Tla pa prekrivajo ostanki nabojev za orožje. Velika gneča turistov poleti, stanje samo še poslabša.
Kljub temu, da sta obe državi, Malta in Slovenija članici Evropske unije in bi se zato morali držati podobnih predpisov, se tukaj veliko krat zgodi, da napredek ostane le na papirju. Primer? V BirdLife Malta, so del območja Majjistral Park-a prepoznali kot območje izrednega pomena za ptice Yelkouan shearwater (Puffinus yelkouan), saj malteška populacija predstavlja neverjetnih 10% svetovne populacije. Gre za nočne ptice, endemične za Sredozemlje, ki gnezdijo v prepadnih stenah klifov. Ker jih je izredno težko proučevati, saj je dostop do gnezd skorajda nemogoč, se o njih ve malo. Narava ptic je taka, da dan preživijo na morju, ponoči pa se vračajo v svoja gnezda. V času gnezdenja in valjenja jajc, pa tako samček kot samička ne zapustita gnezda, dokler se ne izvalijo mladiči oziroma gnezdo zapustijo šele takrat, ko so mladički stari pet do šest dni. Te ptice so izredno občutljive na svetlobo in že polna luna vpliva na njihovo aktivnost. Veliko grožnjo zanje predstavlja prav svetlobno onesnaževanje, ki je na Malti zelo prisotno. Sploh v poletnih mesecih, ko se zabave željni turisti odpravijo na »žur barke« in se te sidrajo v bližini gnezd, ter s svojo svetlobo osvetlijo ves klif, se te ptice takrat ne vrnejo v svoja gnezda, zaradi prevelike količine svetlobe pa lahko gnezda celo zapustijo, kar pomeni da drugo leto zaroda ne bo! Drugi problem so smeti, namreč zaradi smeti se množijo podgane, ki predstavljajo prav največjo grožnjo za te ptice (nebi verjeli kam zmore splezati podgana!!).
Če primerjam s slovenskimi parki, tukaj ne poznajo urejenih poti za obiskovalce. Mislim, da bi bilo lažje usmerjati »promet«, če bi se postavilo primerne table s kakšnimi koristnimi in zanimivimi informacijami. Tako pa sem v parku zasledila mogoče dve tabli in nikakršne usmeritve za poti, zato ni nič nenavadnega, da se ljudje sprehajajo »prosto po Prešernu«.
Na splošno je tako, da tukaj ne poznajo naravovarstvenega nadzora v smislu, kot ga poznamo v Sloveniji. Tudi če upravljavec parka vidi kršitev na zavarovanem območju – npr. off roading (vožnja z vozili na štirikolesni pogon izven poti), nima prisojnosti podeljevanja kazni, kljub temu, da je kazen za tako početje dejansko predpisana po zakonu. Tako pristojnost ima le policija, ki pa po navadi pride prepozno.
Problem predstavljajo tudi kmetje. Zemlja je tukaj zelo revna z hranili, pa tudi zelo plitka. Težko je posaditi karkoli, zato na veliko uporabljajo gnojila. Prav tako je problem pomanjkanje vode, saj na Malti res zelo malo dežuje, kar zadevo še poslabša.
Skratka Krajinski park Strunjan in Majjistral Park na Malti, sta po eni strani kot dan in noč, po drugi pa zelo sorodna. Problemi pri zagotavljanju varovanja narave so podobni, mogoče je le obseg drugačen, vsekakor pa je drugačen način spopadanja in predvsem pa dejanska akcija in želja po tem, da se stvari dejansko uredijo. Malta je še daleč za Slovenijo in sem kar ponosna, ko hitim razlagat kako pa to počnejo pri nas v Strunjanu (mogoče, bi jih pa morali povabiti malo k nam na en hiter kurz ?! :D).
Malta je čudovita dežela, žal vedno bolj množično obiskana iz strani turistov, kar se pozna seveda tudi na okolju. Iskreno upam, da se bodo zbudili in začeli skrbeti za svoj otoček, tako kot je treba.
Kot pravi Conservation International: »Nature doesn’t need people, people need nature«!!
Gaja Jenko
