V sklopu projekta AMAre PLUS programa Interreg Mediteran, je bila v Krajinskem parku Strunjan v nedeljo, 22. maja 2022, organizirana delavnica usposabljanja popisa velikega leščurja. Eden izmed ciljev omenjenega projekta je vzpostavitev poenotenih metod spremljanja ekološkega stanja v morskih zavarovanih območjih.
Veliki leščur (Pinna nobilis) je endemitska vrsta školjke v Sredozemlju. Je ena izmed večjih školjk na svetu in največja školjka v Sredozemskem morju, zraste namreč tudi do 120 cm in živi preko 40 let. Živi na globinah vse od 0,5 do 60 m, kjer jo po navadi najdemo na mehkem sedimentnem dnu sredi morskih travnikov. Školjka je bila cenjena že vse od časov starih Rimljanov, ki so iz njenih bisusnih niti pridobivali visoko cenjeno tkanino, imenovano tudi morska svila. V zadnjem času ji grozi več dejavnikov, ko so uničevanje obalnih območij in sidranje plovil. Školjka ima pomembno vlogo v habitatih morskega dna, saj na njej živi pritrjeno veliko število različnih organizmov. Na njej živijo pritrjene različne vrste alg, spužev, ožigalkarjev, mehkužcev in mnogoščetincev, ob njej pa lahko najdemo različne vrste rib in rakov.
V Sredozemskem morju je zaradi parazitske okužbe v zadnjih letih podvržena masovnim poginom, kar je rezultiralo v zmanjšanju njene populacije za več kot 90 %. Gre za vrsto parazita Haplosporidium pinnae, ki je prišel v Sredozemsko morje in vse od leta 2016 povzroča upade populacij. Vrsta je tako uvrščena na IUCN Rdeči seznam kot kritično ogrožena vrsta in zavarovana pod evropsko Direktivo o habitatih.
Usposabljanje popisovanja je bilo namenjeno ugotavljanju stanja preživelih osebkov in potencialno novih mladih. Izobraževanje je potekalo v sodelovanju z morskim zavarovanim območjem Miramare in potapljaškim društvom Oceandiving, predstavljena pa je bila standardizirana metoda popisa po Okvirni direktivi o morski strategiji Evropske unije (Marine Strategy Framework Directive – MSFD). Rezultati popisa so nakazali na pričakovano stanje, med stotinami popisanih školjk je bilo najdenih le nekaj živih.
Cilji projekta so med drugim tudi vzpostavitev spletnega geoportala morskih zavarovanih območij Sredozemlja, na katerem bodo zbrani rezultati takšnih standardiziranih popisov z večih območij.