Posvet o zasnovi razvoja namakanja kmetijskih površin v Občini Piran

Dne 3.6.2024 se je zaposlena v Krajinskem parku Strunjan v Sv. Petru udeležila predstavitve vodnih virov in zasnove razvoja namakanja kmetijskih površin v Občini Piran. Predstavitev je bila namenjena primarno kmetijskim pridelovalcem in tudi širši javnosti, ki bi jo tematika utegnila zanimati.

Predstavnik Inštituta za vode, g. Banovec, je predstavil obstoječi namakalni sistem in razloge za opustitev le tega. Razložil je zakaj manjši vodni viri niso primerni kot tudi ne na primer voda iz rudnika v Sečovljah, ki je brakična. Poglavitna ideja pri načrtovanju je izgradnja dveh novih vodnih zajetji Draga I in Draga II, ki bi bili centralni vodni vir namakalnega sistema za celotno obalno območje. Skladno z Državnim prostorskim načrtom (DPN), naj bi se akumulacije gradilo skupaj z izvedbo hitre ceste Koper- Dragonja. S strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je  bil prisoten g. Primožič, ki je predstavitev dopolnil še z drugimi pomembnimi podatki za kmetovalce, kot je ocena stroška za namakanje preko skupnega namakalnega sistema, ki se ocenjuje, da bi stala med 170 in 250 EUR na hektar. Apeliral je na kmetovalce, da bi se morali skupaj odločiti za izvedbo namakalnega sistema, saj se sicer sistema ne bo izvedlo. Prav tako je kmetovalce seznanil z dejstvom, da ima posamezen kmet svoj namakalni sistem ali je priključen na državnega, obeh hkrati pa ne bo smel uporabljati. Pridelovalci so bili do predlaganega skeptični, saj bi vodo potrebovali predvsem na razvejanih slemenih. Odgovor na slednje je bil, da v kolikor je vode dovolj, se to lahko tudi prečrpa iz doline v višje lege, v kolikor pa vode ni, to seveda ni mogoče. Skepso so izrazili tudi do zagotovitve zadostnih površin za namakanje, saj večji del zavzemajo trte in oljke, ki načeloma namakanja ne potrebujejo. Kmetje so izrazili tudi druge težave, ki jih pestijo. Invazivni padavinski dogodki jim predstavljajo večjo težavo kot suša, saj močna erozija odnese primerno prst za obdelovanje.

Prišlo je tudi do diskusije, kjer je bilo poudarjeno, da je potrebno snovati načrte za 30 let vnaprej, ko se bo morebiti moralo kmetijstvo preoblikovati, ker bo postavljeno pred drugačne izzive in težave. Skladno s tem bi bil potreben razmislek in še več konstruktivnega dialoga med vsemi deležniki, da bi se taki in drugačni načrti lahko tudi uresničili.