Projekt Climaparks: monitoring vpliva podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost v Krajinskem parku Strunjan

V sredo 6. aprila 2011 so se predstavniki vseh partnerjev iz Slovenije in Italije ter zunanji strokovnjaki udeležili strokovnega srečanja za monitoring vplivov podnebnih sprememb na biodiverziteto (povezava do novice na: http://tvslo.si/predvajaj/primorska-kronika/ava2.101816208/).

V okviru projekta, ki bo trajal do oktobra 2013, bomo raziskovali in ozaveščali  o podnebnih spremembah, nujnem ohranjanju raznolikosti narave in uveljavljanju trajnostnega razvoja.

Glede na majhnost našega morja in vrsto težav s katerimi se sooča (prelov, prilov, onesnaževanje okolja, degradacija habitatov), ima slovensko obalno morje še vedno veliko pestrost vrst. Ena izmed problemov s katerimi se srečujemo so tudi klimatske spremembe in tropikalizacija.

Tropikalizacija je pojav, s katerim označujemo širjenje vrst proti severu. Glavni dejavnik, ki vpliva nanj, je temperatura. Največ pozornosti so doslej posvečali širjenju rib. Pri tem ne gre samo za tujerodne vrste, marveč predvsem za širjenje areala sredozemskih vrst v smeri proti severu. Običajno gre za toploljubne vrste, značilne za južne predele Sredozemskega morja, ki zaradi postopnega segrevanja Sredozemskega (in tudi Jadranskega) morja širijo svoj areal proti severu (Lipej s sod., 2006).

Krajinski park Strunjan je v okviru projekta Climaparks z Nacionalnim inštitutom za biologijo, Morsko biološko postajo Piran podpisal pogodbo za sodelovanje pri monitoringu habitatov, flore in favne v Naravnem rezervatu Strunjan. Dolgoročni učinki projekta tudi po njegovem zaključku bodo v vzpostavljenem monitoringu vplivov klimatskih sprememb na biodiverziteto in posredno na druga področja človekovega življenja. Cilji spremljanja stanja v Naravnem rezervatu Strunjan so analiza prisotnosti termofilnih elementov ribje favne, ugotavljanje potencialnih vplivov podnebnih sprememb na rast kamenih koral, analiza stanja favne in flore danes v primerjavi s starejšimi podatki, pregled tujerodnih vrst,  favnistična in biocenotska anliza bentoških združb s posebnim poudarkom na pionirske vrste, ugotavljanje razsežnosti hipoksij in anoksij na širšem območju.

Ostale aktivnosti projekta so:

Koordinacija projekta: intenzivno sodelovanje med devetimi parki pri izvajanju različnih projektnih nalog bo pripomoglo k izmenjavi dobrih praks ter krepitvi sodelovanja med Slovenijo in Italijo.

Monitoring in analize: z vzpostavitvijo skupne merilne in opazovalne mreže, katere podatke bo mogoče spremljati prek spleta, si v parkih obetajo predvsem dobro osnovo za izdelavo primerjalnih analiz. Te bo prvič mogoče opravljati v tem območju znotraj posameznih parkov in med njimi.

Parki kot primeri dobrih praks: po vzoru obstoječih primerov dobre prakse bodo parki izvedli pilotne projekte s področja trajnostnega upravljanja zavarovanih območij. Na ta način bodo razvijali okolju prijazno obiskovanje parkov, hkrati pa služili kot vzorčni primeri za osveščanje zainteresirane javnosti.

Trajnostno obiskovanje in osveščanje (mreža info centrov): vsi sodelujoči parki bodo obiskovalcem predstavljali podnebne spremembe, pomen ohranjanja biodiverzitete ter možnosti ukrepanja posameznika za bolj odgovoren odnos do okolja. Vzpostavljene bodo informativne in izobraževalne aktivnosti o podnebnih spremembah, biodiverziteti, trajnostnem ravnanju in okoljskih problemih nasploh, namenjene obiskovalcem in drugim ciljnim skupinam.

Komunikacijska strategija: parki bodo pripravili vrsto skupnih aktivnosti na področju komuniciranja. Okrepili bodo aktivnosti znotraj parkov — predvsem tiste, ki so namenjene ozaveščanju obiskovalcev.

Vrednost projekta: 3.239.513,01 EUR

Viri: Lipej L., Turk R., Makovec T., 2006., Ogrožene vrste in habitatni tipi v slovenskem morju, Ljubljana, Zavod RS za varstvo narave: 170 str.