AMPlify30 – Implementing actions towards The Road to 2030 for Slovenian MPAs
Program: Small Projects MedPAN (Mediterranean Protected Areas Network)
Trajanje projekta: 1. 6. 2023 – 31. 5. 2025
Spletna stran programa: https://medpan.org/en/calls-small-projects-medpan.
Krajinski park Strunjan izvaja projekt »AMPlify30 – Implementing actions towards The Road to 2030 for Slovenian MPAs«, ki je financiran iz »Pew Bertarelli Ocean Legacy Programme, v okviru MedPAN Small Projects«. Glavni namen projekta je pospešitev postopkov za širitev obstoječih oziroma ustanovitev novih morskih zavarovanih območij (v nadaljevanju: MZO) v Slovenskem morju ter večji delež MZO s strožjimi varstvenimi režimi in učinkovitim upravljanjem.
V okviru projekta je predvidenih več aktivnosti:
- izdelava strokovnih izhodišč za širitev morskega dela Krajinskega parka Strunjan in Naravnega spomenika rt Madona;
- uskladitev izvajanja nadzora nad spoštovanjem varstvenih režimov s pristojnimi organi na morju;
- priprava načrta za trajnostno upravljanje z gospodarskim ribolovom na novih razširjenih območjih MZO;
- izobraževanje zaposlenih slovenskih MZO za dolgoročno spremljanje kazalnikov in ciljnih vrednosti učinkov in uspešnosti doseganja varstva narave.
Dobro upravljana morska zavarovana območja so eno izmed najbolj učinkovitih orodij za ohranjanje morskih ekosistemov. Kljub številnim ekosistemskim, ekonomskim in socialnim storitvam, ki jih MZO podpirajo, je zavarovanih območij v Sredozemlju premalo (leta 2020 je bilo zavarovanega le 8,33% Sredozemskega morja), posebej če upoštevamo globalno in regionalno sprejet »cilj 30×30«, ki narekuje zavarovanje vsaj 30 odstotkov Sredozemskega morja do leta 2030. Drugi pomemben cilj pa je povečanje števila in obsega območij s strožjim varstvenim režimom na morju. Ta naj bi do leta 2030 predstavljala 10 odstotkov Sredozemskega morja. Območja s strožjim varstvenim režimom imajo izjemen pomen, saj le-ta ključno prispevajo k ohranjanju morske biotske raznolikosti in ob tem tudi učinkovito podpirajo številne ekosistemske, socialne in ekonomske storitve, neobhodne za dobrobit človeka.
Delež Slovenskega morja, vključenega v MZO, je daleč od zastavljenih globalnih in regionalnih ciljev (najmanj 30% do leta 2030 – od česar 10% strogo varovanih), saj znaša zgolj 1,6 % (3,5 km2). Ob upoštevanju območij Natura 2000 ali njihovih delov, ki se ne prekrivajo z MZO, se delež poveča na 5,5 % (11,7 km2), z vključitvijo naravnih vrednot, ki niso vključene v MZO ali območja Natura 2000, pa se odstotek poviša na še vedno skromnih 5,6 % površine Slovenskega morja oziroma slabih 12 od skupnih 213 km2. Ob tem je potrebno poudariti še dvoje. Prvič, o učinkovitem upravljanju MZO lahko govorimo le v primeru KP Strunjan ter zaenkrat še pogojno v primeru KP Debeli rtič, medtem ko naravni spomenik Rt Madona nima dejanskega upravljavca na terenu. Drugič, delež strogo varovanih območij, torej tistih, ki so najbolj učinkovita pri ohranjanju morske biotske raznovrstnosti (Partnership, 2016), je v slovenskem morju malodane zanemarljiv in znaša vsega skupaj 0,2 %.
Poleg mednarodnih zavez, v Sloveniji obstajajo podlage opredeljene v Pomorskem prostorskem planu, ki narekujejo in podpirajo učinkovitejše upravljanje predvsem s širjenjem mej MZO na morju. V njem so z vidika ohranjanja morskega ekosistema prostorsko opredeljeni naslednji ukrepi:
- širitev KP Strunjan na način, da se v MZO v celoti vključita posebni ohranitveni območji morskih grebenov Med Izolo in Strunjanom – klif (SI3000249) ter Med Strunjanom in Fieso (SI3000307),
- širitev NS Rt Madona na način, da bodo v MZO vključeni območji kvalifikacijskih habitatnih tipov ter redkih in ogroženih vrst in habitatnih tipov v morju med piranskim rtom in Fieso ter na južni strani rta,
- opredelitev zavarovanega območja na odprtem morju na področju detritnega dna in biogenih formacij,
- širitev KP Sečoveljske soline na celotno POV SI5000018 – Sečoveljske soline in s tem tudi na območje podmorskega travnika s kolenčasto cimodocejo,
- opredelitev MZO na širšem območju rastišča pozejdonovke med Koprom in Izolo.
Izvedba navedenih ukrepov, tj. nadgradnja obstoječih zavarovanj ter ustanovitev novih zavarovanih območij, bo v prvi vrsti omogočila vključitev večine območij s ključnimi elementi biotske pestrosti slovenskega morja in morskega obrežja (Centrih et al., 2019) v morska zavarovana območja in posledično tudi opredelitev ustreznih razvojnih in varstvenih usmeritev. S širitvijo obstoječih in vzpostavitvijo novih MZO ter oblikovanjem morebitnih drugih prostorsko opredeljenih ukrepov za ohranjanje morske biotske raznovrstnosti se bo Slovenija tudi nekoliko približala dogovorjenim globalnim in regionalnim ciljem. Ne toliko na nivoju deleža morja vključenega v MZO, vsekakor pa na nivoju opredelitve ukrepov varstva za veliko večino območij s ključnimi elementi biotske raznovrstnosti slovenskega morja, s čimer bo nedvomno prispevala svoj delež k uresničevanju 14. cilja globalnega trajnostnega razvoja ter cilja »30 do 2030« Strategije EU za biotsko raznovrstnost.
