Rastlina Papirjevka, nova vrsta med tujerodnimi invazivnimi vrstami, ki jo zadeva EU

Navadna papirjevka (Broussonetia papyrifera), drevo s prepoznavnimi, mehko dlakavimi listi, izvira iz vzhodne Azije, kjer so jo nekoč gojili zaradi vlaken za izdelavo papirja. V Evropo in tudi v Slovenijo je bila prinesena kot okrasna rastlina, a se je z leti pokazalo, da se zlahka širi zunaj nadzora. Na Primorskem je že vrsto let naturalizirana, zdaj pa se uvršča med tiste tujerodne vrste, ki zahtevajo večjo pozornost.

S 7. avgustom 2025 je v veljavo stopila nova Izvedbena uredba Komisije (EU) 2025/1422, ki je razširila seznam invazivnih tujerodnih vrst, zadevajočih Unijo. Med novimi vrstami, ki jih zadeva ta uredba, je tudi papirjevka. Njena uvrstitev na evropski seznam pomeni, da se prepoznava kot rastlina, ki lahko škodljivo vpliva na naravne ekosisteme in ogroža domače vrste.

Papirjevka raste hitro, dobro prenaša sušo in si zlahka opomore po obrezovanju ali poseku, kar ji omogoča, da izpodriva druge rastline. Prav zaradi teh lastnosti je bila vključena med vrste, za katere EU uvaja strožje ukrepe preprečevanja širjenja. Ti ukrepi vključujejo prepoved uvoza, gojenja, razmnoževanja in trgovanja z rastlino v vseh državah članicah.

Za Slovenijo to pomeni, da bo treba rastišča papirjevke natančneje spremljati tudi v Krajinskem parku Strunjan in preprečevati njen pobeg v naravo. Čeprav jo mnogi poznajo kot zanimivo okrasno drevo, je zdaj del uradne skupine vrst, katerih širjenje želi Evropska unija zajeziti, kot opozorilo, da se lahko tudi okrasne rastline spremenijo v grožnjo za naravo.

Zaenkrat se v Krajinskem parku Strunjan pojavlja samo v okolici glavnega parkirišča pod hotelom Svoboda. Letno se odstranjujejo nove rastline, ki so pognale predvsem iz semen. V Krajinskem parku Strunjan zdaj med rastlinami, ki jih zadeva evropska uredba o invazivnih tujerodnih rastlinskih vrstah, ni več osamljena le ena predstavnica, veliki pajesen (Ailanthus altissima), dobila je “družico” navadno papirjevko.