Vabljeni k spoznavanju in občudovanju naravne in kulturne dediščine v naših parkih
19. Jun 2020Pri obiskovanju ne pozabimo, da smo gostje čudovite, a občutljive narave, ki naj tudi po našem obisku ostane nespremenjena
Pred nami so počitnice in vabilo, da ponosno, spoštljivo in odgovorno odkrivamo naravne lepote Slovenije. Po okrevanju po epidemiji sedaj vlagamo napore v to, da okrevamo tudi kot družba, gospodarstvo. Ko boste izkoriščali turistične bone, ne pozabite na široke danosti naše narave. Varujejo jih naši in evropski predpisi, zato ni bojazni, da bi jih prekril beton. Ko jih bomo obiskali mi, pazimo, da jih ne bi prekrile sledi, ki jih bonton ne odobrava.
Naravni parki in njihova predstavitev
Upravljavci slovenskih naravnih parkov so povezani v Skupnost naravnih parkov, v okviru katere izvajajo številne skupne aktivnosti. Na njihovi spletni strani so nanizani namigi za izlet, predstavljene aktivnosti (opazovanje ptic, potapljanje, ogledi jam) in rekreacijske dejavnosti. Objavljen je koledar prireditev: predavanj, vodenih izletov, delavnic za otroke, projekcij filmov, idr. V naslednjih dneh in tednih bomo na družbenih omrežjih Ministrstva za okolje in prostor predstavljali znamenitosti posamičnih parkov, ki so združeni v Skupnost naravnih parkov (imajo upravljavca), predstavili pa bomo tudi parke, ki še nimajo klasičnih uprav parka.
Skupnost parkov združuje petnajst upravljavcev zavarovanih območij. Zavarovana območja so eden izmed ukrepov varstva narave. Parki (narodni, regijski, krajinski) spadajo med širša zavarovana območja. V Sloveniji se je treba namreč za visoko raven varstva narave zahvaliti tudi delu upravljavcev naših parkov. Vendar ne pozabimo, da smo za vedenje in obnašanje v parku in posredovanje dediščine našim prihodnjim generacijam odgovorni vsi, ki obiščemo naravo. Spoznati naravo, kulturno krajino ter ljudi v parku je izjemno doživetje, pri katerem pa moramo upoštevati temeljne cilje varstva narave. Pri obiskovanju ne pozabimo, da smo gostje čudovite, a občutljive narave, ki naj tudi po našem obisku ostane nespremenjena. Ne pozabimo, da smo za vedenje in obnašanje v parku in posredovanje dediščine našim prihodnjim generacijam odgovorni vsi, ki spoznavamo naravo.
Zaposleni v upravah parkov skrbijo za to, da so doživetja v njih prijazna do narave in pristna za obiskovalce
Priporočamo, da vaš obisk začnete v informacijskem središču parka. Tu boste s pomočjo izkušenih vodnikov izvedeli o posebnostih in vrednostih območja, kulturni in naravni dediščini, in spoznali katere poti so v posameznem letnem času najbolj zanimive, kdaj in kje se lahko pridružite vodenemu ogledu ali udeležite delavnic za otroke. Ponekod vas vabijo k ogledu multivizije ali filmov ali na voden ogled parka, jame in drugih zbirk ali da prenočite v njihovih objektih kulturne dediščine (npr. na gradu Goričko, gradu Podsreda ali na domačijah na območju Triglavskega narodnega parka ter v okolici drugih parkov). V večini središč lahko v trgovinici kupite njihove publikacije, zemljevide in spominke, ki so jih izdelali domačini. Svetovali vam bodo tudi, kam se odpraviti na ogled narave, da bo doživetje z lokalnim vodnikom prijetno, pristno in varno za vas kot obiskovalce in hkrati ne bo moteče za tamkajšnjo naravo. Oglejte si Brošuro Naravni parki Slovenije.
Spoštljivo v naravo- Ne pozabimo, da smo za vedenje in obnašanje v parku in posredovanje dediščine našim prihodnjim generacijam odgovorni vsi, ki spoznavamo naravo
Da pri tem ne bi škodovali naravi, se ob sprehodu ali teku obnašajmo odgovorno. Držimo se javnih poti in označenih planinskih poti. Motorna vozila parkiramo na urejenih parkiriščih ali mestih, kjer ne povzročajo škode. Ob vsakem obisku narave namreč vstopamo v življenjski prostor rastlin in živali. Če se ob tem vedemo neprimerno, lahko poslabšamo razmere za njihovo preživetje. Ob obisku se zlasti izognimo občutljivim območjem – ne hodimo po mokrotnih travnikih, močvirjih in barjih; izogibamo se krajem, ki so pomembni za razmnoževanje redkih ali ogroženih ptic, kot so: divji petelin, ruševec, črna štorklja, belorepec; plezalci naj ne motijo gnezdilk v stenah (planinski orel, velika uharica, ponekod sokol selec). Največ koristnega za naravo lahko naredimo tako, da rastlin in živali ne motimo: ne uničujemo njihovih domovanj in življenjskih prostorov in ne preprečujemo njihovega gibanja in selitvenih poti.
Slovenija je prepoznana kot dežela ohranjene narave, ki obiskovalcu omogoča mir, sprostitev, doživljanje lepot narave, opazovanje žive in nežive narave ter spoznavanje krajine, kulture in zgodovine posameznega območja. Trenutno je v Sloveniji dobrih 13 odstotkov površine v zavarovanih območjih (en narodni, trije regijski, 46 krajinskih parkov, 56 naravnih rezervatov in okoli 1200 naravnih spomenikov) ter 37 odstotkov varovanih v območjih Natura 2000 in se zato uvrščamo med države EU z največjim deležem ohranjene narave. Status naravne vrednote je podeljen okrog 6.000 vrednim delom narave (slapovom, naravnim mostovom, izjemnim drevesom, rekam, jezerom, soteskam, izvirom,…). in okrog 12.000 podzemnim jamam. Poleg tega ima Slovenija še dva geoparka, nekaj botaničnih vrtov in 144 spomenikov oblikovane narave. Slovenija dosega visoke rezultate na različnih mednarodnih lestvicah. Univerza Yale je Slovenijo ocenila kot peto najbolj zeleno državo na svetu, National Geographic pa celo kot najbolj zeleno državo na svetu.
Vir: https://www.gov.si/novice/2020-06-15-vabljeni-k-spoznavanju-in-obcudovanju-naravne-in-kulturne-dediscine-v-nasih-parkih-pri-obiskovanju-ne-pozabimo-da-smo-gostje-cudovite-a-obcutljive-narave-ki-naj-tudi-po-nasem-obisku-ostane-nespremenjena/