Delavnica upravljanja morskih zavarovanih območji za doseganje ciljev učinkovitega varovanja sredozemskega morja po letu 2020 v Krajinskem parku Strunjan
Dobro upravljana morska zavarovana območja so eno izmed najbolj učinkovitih orodij za ohranjanje morskih ekosistemov. Kljub številnim ekosistemskim, ekonomskim in socialnim storitvam, ki jih morska zavarovana območja podpirajo, je zavarovanih območij v Sredozemlju premalo (leta 2020 je bilo zavarovanega le 8,33% Sredozemskega morja), posebej če upoštevamo globalno in regionalno sprejet »cilj 30×30«, ki narekuje zavarovanje vsaj 30 odstotkov Sredozemskega morja do leta 2030. Drugi pomemben cilj pa je povečanje števila in obsega območij s strožjim varstvenim režimom na morju. Ta naj bi do leta 2030 predstavljala 10 odstotkov Sredozemskega morja. Območja s strožjim varstvenim režimom imajo izjemen pomen, saj le-ta ključno prispevajo k ohranjanju morske biotske raznolikosti in ob tem tudi učinkovito podpirajo številne ekosistemske, socialne in ekonomske storitve, neobhodne za dobrobit človeka.
Trenutna mreža morskih zavarovanih območij v Sloveniji, skupaj z Natura 2000 območji na morju znaša 11,67 km˛ oziroma 5.44 %, od tega je samo morskih zavarovanih območij 3,01 km˛ oziroma 1,4 %. Še slabši pa so podatki za jadransko-jonsko regijo, kjer je odstotek zavarovanih območij nižji, in sicer 3,57 %, od tega le 0,07 % znotraj strogih zavarovanih območij.
Včerajšnja delavnica, ki jo je Krajinski park Strunjan organiziral, je združevala državne in lokalne predstavnike različnih sektorjev pomorstva, turizma, prostorskega načrtovanja, ribištva, izobraževanja, ki so posredno ali neposredno povezani s parkom. Predstavljeni so bili rezultati dve leti trajajočega Interreg projekta MPA NETWORKS glede sprejetega dogovora z gospodarskimi ribiči za izvajanje trajnostnega priobalnega ribištva, ukrepov varstva mobilnih vrst, predvsem vrste delfina velike pliskavke, ohranjanja dobrega stanja koralnih grebenov, zmanjševanja pritiska navtičnega turizma morju in na območju Zaliva sv. Križa (t.i. Mesečevega zaliva) z določitvijo nosilne zmogljivosti, povečanja nadzora na morju in nenazadnje predloga širitve parka na morju z vključitvijo Natura 2000 območja znotraj meja morskega zavarovanega območja. Vsi ukrepi so bili predstavljeni in obravnavani v skupni diskusiji, z namenom tesnejšega sodelovanja z vsemi deležniki parka. Priporočila namreč narekujejo in podpirajo učinkovitejše upravljanje predvsem s širjenjem mej parka na morju, za katero v Slovenji že obstajajo podlage, ki so opredeljene v Pomorskem prostorskem planu in so del mednarodnih zavez.
