Podnebne spremembe že vplivajo na evropske obalne regije preko štirih glavnih načinov: dvigovanja morske gladine, povečanja obalne erozije, obilnih padavin in izgube specifičnih habitatov. Različni obalni ekosistemi so različno občutljivi in podvrženi degradaciji. Solinskim habitatom grozijo poplave, lagunam erozija in vdor morske vode, medtem ko morski habitati tvegajo izgubo biodiverzitete.
Splošni cilj investicije je obnova in izboljšano upravljanje morskih in obmorskih ekosistemov pod vplivom podnebnih sprememb. Glavni izziv je ohranjanje mokrišč, ki v slovenskem obrežnem prostoru nudijo številne ekosistemske storitve, z vzpostavitvijo pogojev za obnovo ekosistemov solin in lagun. Ukrepi so razviti za obnovo ključnih življenjskih okolij, ki jih ogrožajo podnebne spremembe v Krajinskem parku Strunjan, in sicer slano mokrišče – morska laguna s solinami. K obnovi obmorskih habitatov bo prispevala ureditev infrastrukture za uravnavanje primernega vodnega režima v laguni in solinah, ki so utrpeli veliko škodo zaradi dejavnikov podnebnih sprememb.
Opis stanja in predhodnih investicij:
Strunjanske soline od morja, lagune Stjuža in kanala potoka Roja odmejujejo visokomorski oz. visokovodni nasipi. V zadnjih desetih letih so bile Strunjanske soline večkrat prizadete zaradi negativnih vplivov podnebnih sprememb, poplav, višanja morske gladine in ujm. Investicija, ki je predvidena na območju Strunjanskih solin – obnova nasipa, je edini ukrep, s katerim se lahko solinski ekosistemi oz. mokrišče solin obnovi. Brez tega se bodo škodni dogodki, opisani v nadaljevanju, še naprej dogajali in vsi habitatni tipi in vrste Natura 2000, ki so zaščiteni znotraj ekosistema solin, se zaradi sosledja poškodb ne morejo obnoviti. Obnova habitatnih tipov in vrst je pogojena s poplavno zaščito solin, zato da ne prihaja do nekontroliranega vdora padavinske ali morske vode.
Škodni dogodki so se pričeli leta 2008, ko je morje doseglo koto 1.68 m in mestoma prebilo nasipe, mestoma pa je voda vdirala na soline preko nasipov. Povzročena je bila velika škoda na solinarski infrastrukturi (kanalih, bazenih, notranjih nasipih). Poplave so se od leta 2008 do leta 2020 vrstile skoraj vsako leto. V zadnjih trinajstih letih se je tako delalo na poplavni zaščiti solin.
Vlada Republike Slovenije je avgusta 2009 sprejela sanacijski program za odpravo posledic škode, ki je nastala po visokem plimovanju. Prva sanacija nasipov rečice Roja je tako potekala v dolžini cca. 200 m gorvodno od izliva Strunjanske rečice v morje. Drugi del sanacije visokovodnih nasipov ob rečici Roja se je pričel leta 2016 in nadaljeval leta 2017 od mostu, ki zagotavlja dostop na pridobivalno območje Strunjanskih solin, pa do objekta Krajevne skupnosti Strunjan.
V letu 2012 – 2013 je naš zavod saniral krajši del nasipa v okviru projekta Saltworks – Ekološko trajnostno vrednotenje solin med Italijo in Slovenijo 2011‒2013, s katerim se je predvsem uredilo dostopno pot do objektov – Uprave Krajinskega parka Strunjan.
Direkcija RS za vode je v letu 2019 prav tako investirala v obnovo ter dvig visokomorskih čelnih solinarskih nasipov, ki razmejujejo soline z odprtim morjem in z deli zaključila v mesecu novembru 2020.
Opis investicije:
Javni zavod Krajinski park Strunjan je leta 2020 prvič prejel sredstva Podnebnega sklada in obnovil tehnično manj zahteven del nasipa v dolžini 91 metrov – nasip A. V letu 2021 pa je potekala obnova še 180 metrov dolgega drugega dela kamnitega nasipa – nasip B. Za zagotovitev poplavne varnosti solin je potreben še dvig obstoječega ter pred leti obnovljenega kamnitega (nasipa C) z izravnavo višine zidu na enako koto do ostalih čelnih nasipov. Letošnja investicija je vredna nekaj več kot 200.000 EUR, pričela se je ta teden in zaključila se bo do najkasneje konca leta 2022.
Poleg solin, bo z zaključno sanacijo nasipa, protipoplavno zaščiten tudi Center za obiskovalce parka, kjer je uprava zavoda in krožna učna pot oziroma povezovalna pešpot preko solin. Center za obiskovalce bo začasno zaprt, možen pa je še naprej ogled solin in centra preko rezervacije vodenega ogleda kot doslej. Uprava parka deluje nemoteno.