INTERNAUTICA, ki že dolgo slovi kot najpomembnejši jadranski navtični sejem, je v preteklih dneh javnosti predstavil zadnje novosti in dosežke svetovne navtične industrije.
Eden letošnjih pomembnejših projektov INTERNAUTICE je bil osveščanje obiskovalcev o problematiki plastičnih odpadkov predvsem v morju. Pripravljena je bila razstava povezana s to tematiko, organizirana projekcija zanimivih filmov, med ostalimi premiera filma »Plastic Ocean« ter okrogla miza o problematiki plastičnih odpadkov v morju in o spremembi posameznikovega odnosa do okolja.
Začelo se je tudi s kampanjo »Posvoji košček slovenske obale«. Cilj kampanje je, da vsak posameznik ali skupina posvoji/jo košček slovenske obale ali več njih in za “posvojeno” obalo poskrbi/jo na način, da s svojimi aktivnostmi (čiščenje, čistilne akcije) zagotavlja/jo čisto obalo.
Organizacijo dogodkov so omogočili in pri njih sodelovali: INTERNAUTICA, Uprava RS za pomorstvo, Ministrstvo za okolje in prostor, Inštitut RS za vode, Direkcija RS za vode, Morigenos ter akciji »Čista Obala« in »Očistimo Slovenijo«.
——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
Vsako leto na milijone ton odpadkov pristane v svetovnih morjih vključno v Sredozemskem morju. Na mednarodni konferenci v Riu de Janeiru (RIO+20, 2012) so bili zato morski odpadki predstavljeni, kot eni izmed glavnih problemov onesnaženja, ki škodujejo okoljskim, ekonomskim in kulturnim vrednotam morskega okolja. Predstavljajo zapletene večplastne izzive s pomembnimi posledicami za morsko in obalno okolje ter za človeka.
Vsi trdni morski odpadki so človeškega izvora, ki so ne glede na način prišli v morsko okolje. So iz različnih materialov (plastika, guma, steklo, kovine, tekstil, papir, les) in predstavljajo neposredno grožnjo morskemu ekosistemu in ljudem. Ker morsko okolje ni omejeno z obstoječimi geopolitičnimi mejami, tudi transport morskih odpadkov z morskimi tokovi ne pozna meja.
Problematika je čezmejna in zato zahteva mednarodno sodelovanje in skupna načela za omejitev količin odpadkov v morju. Mednarodna skupnost je začela reševati probleme odpadkov v morju, vendar se kljub sprejetim mednarodnim konvencijam in prepovedim odlaganja odpadkov z ladij in s kopnega, stanje slabša. Kot vse pomorske države, se tudi Slovenija spopada s problemom odpadkov v morju. Slovenija ima 46.7 km dolgo obalo in je najkrajša evropska obala (razen Bosne in Hercegovine in Monaka). Obalo oblivajo Koprski, Strunjanski in Piranski zaliv. Slovensko morje je pomembna turistična destinacija in hkrati ekološko pomembno območje za varovanje biodiverzitete, a hkrati obremenjeno z relativno velikimi količinami morskih odpadkov, ki jih je potrebno odstraniti.
Redna čiščenja slovenske obale opravlja Služba za varovanje obalnega morja SVOM in VGP Drava-Ptuj. Do septembra 2013 je čiščenje določenih območij obale izvajal Inštitut za vode Republike Slovenije (IzVRS) v okviru spremljanja trdnih odpadkov na slovenski obali. V poletnih mesecih, ko je turistična obremenitev največja pa dnevno čiščenje obal prevzamejo lokalna komunalna podjetja v sodelovanju s posameznimi hoteli. Za odstranjevanje odpadkov na območju Strunjana tekom celega leta skrbi tudi javni zavod Krajinski park Strunjan, ki skoraj dnevno na odseku naravnega morskega obrežja pobere za eno vrečo plastike (vrečk, embalaže, stiropora, cigaretnih ogorkov ipd.).
Največji vir morskih odpadkov je po analizah neprimerno ravnanje z odpadki na kopnem. Kar 80 % morskih odpadkov izvira iz dejavnosti povezanih s kopnem. Najdemo jih na gladini morja (plavajoči odpadki), na morskem dnu in na priobalnih zemljiščih. Večji pomen so morski odpadki dobili z uveljavitvijo morske direktive, leta 2011. Med najbolj pogoste odpadke v morju uvrščamo plastične predmete, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju. Koščke plastike so našli in dokazali v prebavilih želv, ki pridejo v slovensko morje. To je dokaz, da je plastika prisotna tudi v prehranjevalni verigi živali. Poleg tega se lahko živali zapletejo v večje dele plastike ali odslužene ribiške mreže in poginejo zaradi posledic poškodb ali zadušitve. Veliko nevarnost za okolje predstavljajo tudi plavajoča plastika in ostali odpadki, ker nudijo življenjski prostor različnim tujerodnim vrstam, ki imajo negativen vpliv na avtohtone vrste.