Laguna Stjuža

Do druge polovice 20. stoletja so v laguni gojili ribe, tako da so izkoriščali njihovo spomladansko migracijo v toplejši, plitvejši del morja, kjer je bilo hrane v izobilju. Ribe so priplavale v laguno skozi »ribja vrata« brez možnosti povratka. Ko se je jeseni voda ohladila, se je količina rastlinskih in živalskih organizmov, s katerimi se ribe prehranjujejo, zmanjšala in ribe so želele odplavati, toda ribiči so jih na izhodu prestregli.

Letno so na ta način v ribogojnici nalovili 1 tono rib, predvsem cipljev, brancinov, orad in jegulj, kar pa je bilo za obstoj dejavnosti v času sodobnih oblik ribištva in ribogojstva premalo.

Danes je področje lagune pomemben del Naravnega rezervata Strunjan Stjuža, ki je vključeno v omrežje Natura 2000, poglavitni namen katerega je ohranjanje biotske raznovrstnosti z varovanjem naravnih habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ki so pomembne ne le za Slovenijo, temveč za vso Evropsko unijo.

Podvodni travnik na dnu lagune je prava zakladnica rakov, mehkužcev, rib in drugih živali, ki je zaradi plitvosti vode lahko dostopna. Z obilico hrane ter trstišči in drugo slanoljubno vegetacijo Stjuža privablja vodne ptice skozi vse leto. Mala bela čaplja (Egretta garzetta), črnoglavi galeb (Ichthyaetus melanocephalus), liska (Fulica atra) in druge si tukaj poiščejo hrano, skrivališče ali gnezdišče.

Več informacij o njih najdete na spletni strani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije: http://www.ptice.si/.

Od tujerodnih invazivnih vrst sta najpogostejši japonska ostriga (Crassostrea gigas) in vrsta morskih polžev gološkrgarjev po imenu kosmati zajček (Bursatella leachii). Ta se na določenih mestih v laguni pojavlja v zelo velikem številu, tudi do 10 polžev na kvadratni meter.