V sredo, 17. junija, smo v parku gostili program Solinarska srečanja, ki ga že od leta 2020 pripravlja Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, in odpira prostor za spoznavanje bogate solinarske dediščine ter razmislek o njenem pomenu za današnji čas in prihodnost.
Tokratno srečanje je povezalo strokovnjake, raziskovalce, predstavnike ustanov ter nosilce žive solinarske tradicije. Med gosti so bili Veronika Bjelica, predstavnica Pomorskega muzeja v vlogi organizatorja, predsednik Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Piran Andrea Bartole in strokovna sodelavka za kulturni program Agnese Babič, ki sta prispevala pogled na pomen ohranjanja kulturne, jezikovne in zgodovinske dediščine istrskega prostora ter člani solinarske družine, ki s svojimi izkušnjami ohranjajo dragoceno izročilo pridelave soli.
Osrednja gosta srečanja sta bila Matjaž Kljun, konservator in raziskovalec pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter Matjaž Lužnik, vodja skupine pridelave soli v podjetju Soline d.o.o.. V pogovoru je tekla beseda o zgodovini Strunjanskih solin, njihovem pomenu za kulturno in naravno dediščino prostora ter o nujnosti ohranjanja tradicionalnega poklica solinarja. Gostje so predstavili izzive, s katerimi se danes srečuje solinarstvo, ter poudarili pomen prenosa znanja in izkušenj na prihodnje generacije.
Pogovor je vodila dr. Maja Bjelica iz Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, ki je povezovala poglede sogovornikov ter obiskovalcem približala soline kot edinstven prostor prepletanja zgodovine, narave, kulture in trajnostnih načinov življenja.
Ob srečanju je potekal tudi vodeni ogled parka, med katerim so obiskovalci spoznali začetke naravovarstva na tem območju, razvoj prizadevanj za varovanje narave ter pomen ohranjanja izjemnega prepleta solinarske krajine, mokrišč in raznolikih življenjskih okolij, ki danes predstavljajo eno ključnih vrednot parka.