Upravljanje

Upravljavec krajinskega parka opravlja paleto nalog in funkcij, ki pa se vse prepletajo z vlogami ostalih deležnikov v prostoru, od države, lokalne samoupravne skupnosti, ožje lokalne skupnosti prebivalstva in obiskovalcev do celotnega segmenta institucionaliziranih gospodarskih interesov, od turizma do kmetijstva. Temeljni ustanovitveni namen parka je varovanje narave, zato se vse dejavnosti v njem načrtujejo in izvajajo v skladu s tem ciljem.

Institucionalna oblika Krajinskega parka Strunjan kot državnega javnega zavoda je splošna. Tudi specialni predpisi s področja varstva narave zanemarljivo malo posegajo v njegovo delovanje, posebej je urejeno le zastopanje lokalnih skupnosti v svetu zavoda. Naloge upravljavca zavarovanega območja in javna služba varstva narave na zavarovanem območju so vsebinsko opredeljene z Zakonom o ohranjanju narave. Konkretni pravni okvir je odločilnega pomena in upravljavec se ga mora držati v »dobrem in slabem«, saj se je le z doslednostjo in jasnostjo moč lotiti tudi nepopularnih omejitvenih ukrepov, ki so za varstvo biodiverzitete pogosto nujni.

V strunjanskem primeru je stanje še bolj simptomatično, saj čeravno zaščiteno območje de iure obstaja že dvajset let, so se zanj določeni ukrepi dolgo izvajali nedosledno, predvsem pa brez sistema spodbujanja tistih prebivalcev, ki so že od začetka aktivno varovali park in ga še vedno.

Zaščita Strunjanskega polotoka ima zanimivo zgodovino. Že v poznih 60. in v prvi polovici 70. let se je oblikoval predlog za ustanovitev naravnega rezervata (prvič predstavljen na simpoziju »Varstvo okolja v Sloveniji«, na Bledu), ki bi obsegal skrajni del Rta Strunjan, zahodno polovico obrežja Zaliva Sv. Križa in pripadajoči pas obrežnega morja, laguno Strunjanskega polotoka, solinarski rezervat, delfinarij, arboretum ob Tartinijevi vili, morski akvarij in visokošolski raziskovalni center.

Do uresničitve projekta ni prišlo, je pa bil Strunjanski polotok sredi 80. let na predlog tedanjega Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v planskih dokumentih opredeljen za območje značilne krajine z elementi naravne in kulturne dediščine. Leta 1990 sta občini Izola in Piran na tem mestu z odlokom ustanovili Krajinski park Strunjan, ki je bil desetletje kasneje s sprejetjem Zakona o ohranjanju narave razglašen za območje nacionalnega pomena. Leta 2004 so bili z Uredbo o Krajinskem parku Strunjan poleg meja parka določeni še pripadajoči varstveni režimi ter načini upravljanja in izvajanja nadzora v parku.

Javni zavod Krajinski park Strunjan je sedaj že prešel svojo konstitutivno fazo, tako da je njegovo delovanje povsem primerljivo z ostalimi krajinskimi parki oziroma naravnimi parki nasploh. Za uspešno upravljanje širše zavarovanega območja narave, kot kažejo izkušnje tudi drugih upravljavcev v Sloveniji in v tujini, je potrebno zagotavljati vzajemno odvisni osnovni dejavnosti nadzora in investicij.

Nadzor tu pojmujemo v najširšem smislu: od konkretnega naravovarstvenega nadzora, ki ga izvaja upravljavec sam, preko dejavnosti inšpekcijskih služb, pravnosistemskega varstva narave in okolja ter prostorskoplanskega nadzora, do »samonadzora«, tj. mentalitete prebivalcev in obiskovalcev ter družbe v celoti. Vse to se neposredno odraža na zavarovanem območju.

Investicije kot konstitutivna dejavnost upravljanja parka so usmerjene v temeljno infrastrukturo, ki v smislu nekakšne »osebne izkaznice« omogoča prepoznavanje parka kot zavarovanega območja. Vse večje investicije so podprte s sredstvi iz skladov Evropske unije.

Uradni naslov:

Javni zavod Krajinski park Strunjan

Strunjan 152
6320 Portorož

Sedež uprave:

Javni zavod Krajinski park Strunjan

Strunjan 152
6320 Portorož

Matična številka: 3452085000
Davčna številka: SI33414009

mag. Marko Starman, direktor. Tel: 08/2051881, e-pošta: marko.starman@gov.si

Samanta Makovac, visoki naravovarstveni svetnik. Tel: 08/2051882, e-pošta: samanta@parkstrunjan.si

Brina Knez, naravovarstveni nadzornik I. Tel: 08/2051880, e-pošta: brina@parkstrunjan.si

Luka Kastelic, naravovarstveni nadzornik II. Tel. 08/2051883, e-pošta: luka@parkstrunjan.si

Alenka Pograjc, naravovarstvena nadzornica II. E-pošta: info@parkstrunjan.si

Petra Škrinjar, višja naravovarstvena svetovalka. Tel: 08/2051882, e-pošta: petra@parkstrunjan.si

Sara Cernich, naravovarstvena sodelavka III. Tel: 051 457 457, e-pošta: sara@parkstrunjan.si

Marjana Tomažič, naravovarstvena sodelavka III. Tel: 051 457 457, e-pošta: marjana@parkstrunjan.si

Luka Preložnik, naravovarstveni sodelavec III. Tel: 051 457 457, e-pošta: lukapreloznik@parkstrunjan.si

E-pošta: info@parkstrunjan.si

Spletna stran: www.parkstrunjan.si

Odgovorna oseba: mag. Marko Starman

Informacija o obdelavi in varstvu osebnih podatkov

Načrt upravljanja

Verjamemo, da prebivalci, obiskovalci in vsi, ki smo povezani s Krajinskim parkom Strunjan, lahko prepoznamo njegovo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenske naravne in kulturne dediščine, za varovanje katere je ključno premišljeno upravljanje ter sodelovanje med vsemi udeleženci in interesenti.

Načrt upravljanja je tako za park najpomembnejši dokument, ki ga pripravi njegov upravljavec ob pomoči in sodelovanju vseh ostalih deležnikov na zadevnem »vplivnem območju«, sprejme pa ga Vlada Republike Slovenije. Načrt upravljanja usklajuje in združuje vse ostale načrte, strategije in ukrepe znotraj meja parka, zato mimo njega ni dovoljeno sprejemati nobenih večjih odločitev glede zavarovanega območja, na katero se načrt nanaša. Spodbujal naj bi skladno izvajanje, spremljanje in vrednotenje dejavnosti znotraj širšega kroga različnih partnerjev in deležnikov ter ustvaril okvir, znotraj katerega bi bilo mogoče določiti načela upravljanja in vodenja razvoja.

Načrt upravljanja mora spoštovati slovensko in mednarodno zakonodajo ter konvencije in smernice priznanih mednarodnih naravovarstvenih organizacij. Za Krajinski park Strunjan je potrebno pripraviti desetletni načrt upravljanja, ki pa mora biti usklajen z dolgoročnejšo vizijo parka. Ker gre na območju parka za izjemen preplet narave in tradicionalnih dejavnosti prebivalcev, bo upravljanje usmerjeno predvsem v ohranjanje oziroma krepitev te povezanosti. S kvalitetno interpretacijo naravnih in kulturnih danosti območja bo upravljavec povečeval zavedanje o njihovi pomembnosti in potrebi po ohranjanju ter jim s tem skušal zagotoviti boljšo prihodnost.

Vlada RS je 28. 2. 2019 na svoji 21. redni seji izdala Uredbo o Načrtu upravljanja Krajinskega parka Strunjan za obdobje 2018 – 2027.

NUKPS_2018_2027

Svet zavoda

Svet zavoda sestavljajo:

1. Igor Karlić, predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, predsednik,
2. Robert Turk, predstavnik Občine Izola, namestnik predsednika,
3. dr. Branka Tavzes, predstavnica Ministrstva za okolje in prostor, članica,
4. Maks Filipčič, predstavnik Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, član
5. Ernest Margon, predstavnik Ministrstva za kulturo, član,
6. Tomaž Primožič, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, član,
7. Anže Igličar, predstavnik Občine Piran, član,
8. Ingrid Maraspin Šuber, predstavnica Občine Piran, članica,
9. Brina Knez, predstavnica delavcev Javnega zavoda Krajinski park Strunjan, članica.

Strokovni svet zavoda sestavljajo:

1. Tina Centrih Genov, predsednica,
2. Samanta Makovac, članica,
3. Daniela Tomšič, članica,
4. Luka Kastelic, član.

Direktor: mag. Marko Starman

Statut

Statut Krajinakega parka Strunjan_NPB

Poslovnik

Poslovnik Javnega zavoda Krajinski park Strunjan
Priloga – obrazec zahtevka 27.a člen

Pravilnik

Pravilnik o splošnih pogojih zaposlovanja in o delovnih razmerjih (2)

Uredba

Uredba o Krajinskem parku Strunjan

Zakon o ohranjanju narave

Zakon o ohranjanju narave